Se ti kdaj zgodi, da te sila dobra zamislica prešine, ko se prhaš, se sprehajaš po naravi ali tik, preden zaspiš?
To je ritem idej. One živijo čisto po svoje in se ne pustijo ukalupiti. Če te mika domišljijski pogled na bivanje idej, ti predlagam, da prebereš knjigo Elizabeth Gilbert: Big Magic. Mene je pred leti, ko sem jo prebirala, kar sezula.
Pred teboj je tedenska naloga – napiši sveženj objav za družbena omrežja. Glava pa, kakor bi kdo ugasnil luč. Tema. Niti približno se ti ne sanja, od kod zdaj potegniti 10 različnih zgodb. Muza navdiha se je šla potepat in kot običajno, ne veš, kdaj bo prikolovratila domov. Ko se ji zahoče. A čakati je ne moreš. Kaj boš storil/a?
Pred teboj so 3 nevsakdanje ideje, ki bodo izmuzljivo muzo kaj hitro priklicale nazaj.
#1 Ustvari čudaški ritual
Nek svoj ritual že imaš. Jaz se vsakič, ko se spokam pred računalnik, da bi pisala, zalotim, da najprej pregledam maile. Neuporaben, celo škodljiv ritual. Vodi namreč v hudo prokastinacijo. Zato se ga trudim zamenjati s čim bolj prijetnim. Z aktivnostjo, ki me bo dejansko pripravila na nemoten tok ustvarjanja.
Poznaš športnike, ki pred vsako tekmo počnejo kaj čudaškega? Poslušajo eno in isto pesem, 8x poskočijo ali naredijo hecen gib? To je ritual, ki je v javnosti pogosto označen za vraževernega, vendar športnikom pomaga, da preklopijo od vsakdanjega življenja na tekmo. In kreativci nismo prav nič drugačni.
Trik je v tem, da si bodo možgani sčasoma zapomnili, kdaj je pravi trenutek, da se odklopijo od vseh aktivnosti in priklopijo na ustvarjanje. A zato moraš vsakič znova ponoviti eno in isto stvar. Izberi si ritual, ki sicer ni del tvojega vsakdana in bo namenjen zgolj pripravi na pisanje.
Razmišljam, kakšen mini trikec bi deloval pri meni. Zase bom verjetno izbrala minuto dihanja za fokus in masažo čela ter senc z zaprtimi očmi. Pa svoj najljubši parmuček (kardamom in kava) na zapestjih. Mhm, ta preprost, nekompliciran in vedno dostopen ritual bo gotovo deloval. Kaj pa boš ti izbral/a?
Več o svojih pristopih h kreativi in načinih za bolj slastno ustvarjanje s teboj delim v zapisih v TEKSTOČIPSU, mesečnem cajtgu za kreativce, ki ga najdeš TUKAJ >>
#2 Nevidna in neslišna muza
Tole bo slišati zblojeno. Ampak gotovo veš, da tako ljudje, kot živali, ki jim odpove eno čutilo (vid / sluh / vonj), bolje razvijejo drugega. Telo se namreč prilagodi spremenjenim okoliščinam. K sreči imamo na voljo vsa čutila in šele, ko me bolijo ušesa, da sem na pol gluha, se zavem, kako hvaležna sem lahko za polno absorbiranje okolice.
Kakorkoli, ustvarjalnost je povezana z nekim “notranjim čutilom”, ki je splet razmišljanja, čustvovanja in odprtosti za nove domišljijske povezave. In kaj jo najbolj moti? Vizualni dražljaji iz okolice. Včasih tudi zvočni.
Svojih misli ne moreš ugasniti s stikalom. Lahko pa za 15 minut izključiš kakšen drug impulz iz okolice in tako bolje slišiš svoje misli.
Pri meni neslišnost ne pride v poštev. Med delom vedno poslušam glasbo. Če je okolica preglasna, si na glavo poveznem ta velike slušalke, da ne slišim nobenega motečega pogovora več. Če potrebuješ še več miru, imej pri roki čepke za ušesa.
Privlačna pa se mi zdi ideja preveze za oči ali mižanja. Si upaš vsake toliko improvizirati s svojo kreativo? Zapri oči ali si jih preveži z ruto in dovoli, da tipkaš slepo. Popravljal/a boš kasneje. Zdaj je važno zgolj, da ne vidiš nič drugega, kot svoje ideje. Poskusi, mogoče ti bo pa všeč!
#3 Užitek je zgolj tukaj in zdaj
Še ena modrost iz knjige – zadnjič sem med meditacijami stoikov (The Daily Stoic, knjiga Ryan Holidayja) prebrala, da sta upanje in strah dve plati istega kovanca. Kadar upamo na ugoden izid, smo avtomatsko podvrženi še strahu pred neuspehom.
Kreativa pa ne deluje niti v preteklosti, niti v prihodnosti. Čim se spraviš k delu zgolj zato, da bo dokončano, ali da bi ti končni rezultat prinesel neke merodajne rezultate (prodajne, število sledilcev, … ) se ujameš v past. Tam ni kreative, ni navdiha. In je tudi nikoli ne bo. Stremenje k nagradi za ustvarjanje je namreč največji odganjalec muze navdiha.
Stokrat si že slišal/a, da ni pomemben cilj, marveč pot. Pametovanje, si misliš? Moderna družba in hiter tehnološki napredek nas ves čas silita v doseganje vseh (ne)mogočih rezultatov. Tudi na silo lahko “uspeš”. Ampak boš na ciljni črti tako izčrpan/a, da te muza navdiha še od daleč ne bo hotela povohati. Ali, kot je nekoč sodelavka izjavila – nanj še bicikla ne bi naslonila! 😀
Hudo dobre ideje boš dobival/a, če se boš spokal/a pred računalnik, se spravil/a k pisanju in dovolil/a, da si zgolj v tem momentu. Veš kako pogosto jaz napišem tekst, za katerega menim, da je eno navadno nakladanje. “Kakšno sranje!”, si rečem. Ampak se ne dam. Dovolim, da prvih 10, 15, 30 minut moje pisanje kar na daleč zaudarja. Ker se prepustim procesu. In potem kar zlepa padem v tok neobremenjenega ustvarjanja in glej si ga no zlomka – muza navdiha se prikrade izza vogala in mi prav zapeljivo mežika.
Kako se v trenutku premakniti od načrtovanja k igranju z besedami (tukaj & zdaj)?
- Poskusi si izmisliti novo metaforo na temo, ki jo pišeš.
- Na najbolj enostaven način napiši, kar želiš povedati.
- Razmisli, kako bi o tematiki poučil/a nekoga drugega? Kaj bi mu/ji razložil/a?
Več o svojih pristopih h kreativi in načinih za bolj slastno ustvarjanje s teboj delim v zapisih v TEKSTOČIPSU, mesečnem cajtgu za kreativce, ki ga najdeš TUKAJ >>
