Hvala ti, leto 2021. Hvala ti za:
- Prvo solo potovanje. Štirje meseci na Kanarcih bodo za vedno ostali v mojem srcu.
- Ko smo ravno pri srcu … Hvala leto za še eno izgubljeno ljubav. Za nekoga, ki sem ga imela resnično rada, pa se ni izšlo. Situacija me je naučila o sebi več, kot pet lepih zgodb.
- Svobodo. Pohajkovanja. Ves čas sem bila v gibanju. Posedala na plažah, se podila po hribcih, se po nomadsko selila sem ter tja.
- Slačenje slojev vsega, kar nisem. Še nikoli se nisem počutila tako zelo zares “jaz – jaz”. Neobremenjena. Spontana. Nič več mestna, rajši v naravi, šotoru, hammocku.
- Poezijo. Pisanje. Izražanje. Dolgo sem v sebi tiščala reko umetnosti. Letos je kot gejzir privrela na plan, da sem se v njej okopala. In našla izgubljene sanje.
- Karierne premike. Od krčevitega oklepanja sistemov, k dirigiranju nepredvidljivih orkestrov kariernih vzponov in padcev. Snela sem oklep tega “kar bi morala” in zaplesala bojni ples s tistim, kar si želim. Ni vedno lahko. Pogosto so taki koraki precej rizični – nikoli ne veš ali bo uspelo ali ne. A v sebi nosim vedenje, da bo vedno vse okej. Lahko se prilagodim.
- Ljubezen, ki bo ostala z mano. Hribi, ferate, plezanje. Letos sem se jim šele predala. In ostajam zvesto v njihovih objemih.
- Prijateljstva. Nove ljudi. Poglobljene odnose z najbolj tesno družinico frendov. In naravni razkroj tistega, za kar ni več prostora.
- Mene / sebe. Letos sem se, priznam, pri 30ih, prvič zares “našla”. In zdaj se peljem za roko naprej, novim dogodivščinam in projektom naproti.
Moj lajf ni popoln. Marsikaj, kar “ne štima”, bi lahko naštela. A moj lajf je moj. In naredim si ga fajn – vsak dan znova. Hvala vsem, ki ste kakorkoli dopolnili mojo pot v letu 2021. Vsak izmed vas je neprecenljiv del cele slike. I love you all. Vi ste moj tribe, vi ste moja familija. Hvala, ker ste. Cheers na še več krasnih skupnih zgodb v novem letu.
Živa.
