Letenje. Pojav, ki ga tako radi uporabljamo za prispodobe, metafore in citate.
“Poleti”, se spodbujamo, ko stopamo izven cone udobja.
“Svobodno kot ptica v letu”, opisujemo stanje nenavezanosti.
“Nebo je meja”, si prigovarjamo, ko napredujemo proti uspehom.
Želimo si leteti. Dobesedno in v prenesenem pomenu. Pravimo celo, da imamo neke vrste ezoterična krila, ki nas nosijo po svodu neba. Z glavami živimo v oblakih, v prihodnosti, v lastnih sanjarijah in iluzijah. Vračanje v “tukaj in zdaj” nam nemalokrat povzroča kup preglavic. Bežimo od realnosti in hitimo naprej – jemljemo vedno večji zalet, da bi končno lahko poleteli.
Potem se zgodi …
Sila gravitacije na vse deluje enako – mlade, stare, revne, bogate, pametne, nespametne. Primem za premajhen oprimek in skala me zažene navzdol, da obvisim na štriku in nemočno bingljam, ujeta med zemljo in zrakom. Zadam si prevelike cilje in telo zategne ročno, kreativa ugasne motorje in jaz zadremam za mizo sredi belega dne. Nore ideje švigajo čezme, mi kratijo spanec in na koncu ostajajo neuresničene, saj jim manjka prizemljenosti.
Da bi lahko leteli, potrebujemo stabilno bazo. Tega me je naučila akrojoga. Gre za akrobatsko zvrst joge, ki se izvaja v parih – eden je letalec, drugi baza. Aplavze vedno požanjemo letalci, saj izvajamo trike v zraku, se obračamo na glavo in poskrbimo za šov. Baza pa, ki v resnici opravi težaško delo, ostaja neopažena. Kot ne vidimo več zemlje, po kateri hodimo, a nam ta venomer daje oporo, podlago za premikanje. Baza v akrojogi vodi cel proces, usmerja letalca in skrbi za njegovo varnost. Brez baze ni letenja. In če je baza majava, nesigurna vase in nestabilna, bo letalec na milost in nemilost prepuščen silam gravitacije.

Na Madeiri sem spoznala akrojogista Ollija, dečka, ki me je naučil, kako pomembna je baza v življenju. Pa tudi tega, da lahko spustim ves nadzor in se pustim voditi, če sem v izkušenih rokah (no, bolj na nogah akrojogista). Uvidela sem, da brez dobrih baz v življenju nikoli ne bom letela – in to vedenje se dotika vseh področij mojega bivanja, od kariere, umetnosti, športa, zdravja, pa do odnosov.
Vprašanje je, kaj je tvoja baza na posameznem področju življenja? Kaj te prizemljuje, kaj ti daje stabilnost in podlago, od katere se lahko vsakič znova odrineš in poletiš? V karieri so bile to zame vedno tri stvari: znanje, iznajdljivost in skupnost.
Znanje pridobivaš sproti. V iznajdljivost si prisiljen/a, ko stvari ne gredo po planu. Skupnost neguješ z iskrenostjo.
Zate, za svojo skupnost, sem si vedno želela, da bi lahko jaz odigrala del “zemeljske vloge”, da bi ti lahko ponudila bazo, ki ti bo pomagala pri letenju. To počnem s predajanjem znanja, vsak dan znova. Prizemljene ideje in temelji za nastop na spletu (družbena omrežja, spletna stran in celotna pisna komunikacija) so združeni v Trisu spletnih priročnikov. Ni redkost, da dobim sporočilca, kjer mi ljudje pravijo, da zakaj za vraga so do zdaj zapravljali čas in denar z nakupi dražjih tečajev v tujini, če pa v Trisu najdejo čisto vse, kar potrebujejo. Moj odgovor? Ker pozabljamo, da imamo najbolj očitne stvari običajno pred nosom.
Zgradi svojo spletno prezenco od čistih osnov (back to basics vedno deluje!) pa do “oooo, waaw!” momenta, ko ugledaš celo sliko z znanjem, ki ga najdeš v TRISU SPLETNIH PRIROČNIKOV, tukaj >>