Intervju: Nik Škrlec, gledališki igralec & YouTuber

Nik Škrlec je eden najbolj zanimivih, pristnih in na svoj način utrganih ljudi, kar jih poznam. Z vsakim videem na YouTubeu in objavo na socialnih omrežjih prinese v dan novo inspiracijo in poskrbi za prešeren nasmeh.

Čisto zares – Nik je zgled kreativnosti, vztrajnosti in domiselnosti. Po poklicu je gledališki igralec in voditelj oddaje Male sive celice. Če bi želela zajeti vse nazive, s katerimi ga lahko opišem, bi naštevala v nedogled, zato naj vam, poleg prej omenjenih dveh, predstavim le nekaj najpomembnejših: avtor predstav, potapljač na dah, rekorder v pomnjenju števila Pi, YouTuber, rubikaš, lastnik papagaja in zagotovo eno najbolj radovednih bitij, s katerimi sem se imela možnost pogovarjati.

Če vas ta intervju ne bo navdihnil in vam dal novih idej za vaš nastop na spletu – potem vam ni pomoči. Nik ima čisto svoj pogled na socialna omrežja. In če tudi sami iščete način, da se spravite iz (ne)udobne škatle prepričanj, bo ta zapis na vas deloval kot magično zdravilo proti dolgočasju.

V intervjuju boste izvedeli:

  • Zakaj vsakodnevno objavljanje vsebine na socialnih omrežjih ni noben bav-bav in kako se rešiti pritiska popolnosti
  • Kaj ima Instagram skupnega s TV postajo
  • Na podlagi česa se odločiti za vsebino, ki bo zanimiva
  • Ali se morate res fokusirati na zelo ozko ciljno publiko
  • Kako z vsakim besedilom dati bralcu vrednost in ga ne dolgočasiti tja v tri dni
  • Življenjskih lekcij, ki jih lahko povzamete iz matematično urejene komedije
  • Katero je najmočnejše povezovalno sredstvo med vami in vašo publiko

Uživajte v branju!

#1 Nik, s svojo spletno prisotnostjo premikaš meje mogočega. Združuješ zelo različne pristope deljenja vsebine in področja, ki se na prvi pogled zdijo nezdružljiva – a se združijo v eni točki – Nik točki. Predstavljaš osebno znamko oziroma znamčenje. Kako se odločiš, katere dele svojega življenja boš delil z ljudmi in kako boš vsebino naredil zanimivo?

V resnici se izogibam pretiranemu deljenju lastnega življenja. Vsa moja vsebina temelji na kombinaciji mojih interesov. Združujem ljubezen do fotografije oziroma video formata in različnih področij s katerimi se ukvarjam.

Pri pripravi vsebine iščem majhne zaključene celote in zgodbe, ki jih lahko oblikujem in pošljem med publiko. Click To Tweet

Bolj kot z vprašanjem deljenja svojega življenja se ukvarjam z vprašanjem kaj in kako lahko ustvarim za svoje kanale. Vso vsebino poskušam povezati s stvarmi, s katerimi se v določenem življenjskem obdobju aktivno ukvarjam. Ne delim svojega življenja samo zato, da ga – delim dogajanje, ustvarjanje, svoje hobije, ne zgolj sebe kot osebnosti. Vseeno najbrž ves čas spontano delim sebe, saj moja osebnost skače iz videev – nemogoče se je skriti.

Če sem čisto iskren, je največji problem moje spletne prisotnosti ta, da ni ene kategorije, s katero bi svojo vsebino definiral. Težko bi rekel, po čem točno me lahko gledalec ali bralec prepozna.

Svoj YouTube kanal in Instagram profil si predstavljam kot TV postajo. Click To Tweet

Nisem pa še točno definiral za kakšno postajo gre. Zakaj? Ker še nisem imel potrebe po absolutni zamejitvi svojega ustvarjanja. Po drugi strani pa mi ravno specifična vsebina prinese največ gledalcev in sledilcev – to se je zgodilo ravno pri projektu Rekord, kjer se trudim na dah pod vodo sestaviti 10 Rubikovih kock.

Ko načrtujem video, se sprašujem, zakaj bi ga nekdo želel gledati. Kaj točno bo v videu našel zase, je vsebina dovolj zanimiva? Click To Tweet

Sem velik ljubitelj YouTubea in redno spremljam vlogersko sceno. Po njej se tudi ravnam, tam iščem ideje, kako bi lahko bila moja vsebina še boljša.

Čas absolutnih vlogov v formatu dnevnika ali reality TVja je minil, izgubil je svojo moč. V ospredje prihajajo vsebine, ki združujejo iluzijo vloga z drugimi dodanimi vrednostmi. Click To Tweet

#2 Imaš zelo široko ciljno publiko. Starejše generacije te poznajo kot igralca, mladina pa bolj kot TV voditelja in YouTuberja. V marketingu veliko časa posvetimo raziskovanju idealne stranke in ustvarjanju njenega profila. Kako ti s svojo, tako široko prisotnostjo na spletu ustvarjaš vsebino, ki zadovolji in nagovori različne profile ljudi, ki te spremljajo?

Žal – ali na srečo se s tem ne obremenjujem. Vseeno pa spremljam dogajanje na različnih omrežjih. Poleti, ko sem manj aktiven, je čas za retrospektivo. Na podlagi analitike socialnih omrežij tako vidim, da me na Instagramu ne spremljajo isti ljudje kot na YouTubeu.

Vsebine ne ustvarjam z določeno specifično ciljno publiko v mislih, ustvarjam v prvi vrsti iz svojih zanimanj. Seveda se trudim delati za druge, a delam tudi zase. Na nek način sem sam sebi ciljna publika.

Video vodiče, ki jih snemam zdaj, delam za mlajšo publiko. A še vedno se zgodi, da me na cesti ustavi 55 let star gospod in se mi zahvali, ker se je na podlagi mojega videa končno naučil sestavljati Rubikovo kocko.

V Sloveniji je splet, sploh pa YouTube zelo majhen. Četudi nagovarjaš ožje interese, te bo začela spremljati širša ciljna publika. Če enako stvar narediš na angleškem govornem področju, pa si predstavljam, da eksplodiraš. Click To Tweet

#3 Živ dokaz si za izreke najboljših tekstopiscev vseh časov. Velja namreč, da širina znanja in zanimanja omogoča večjo pestrost idej, lažje razumevanje več različnih tipov ljudi in posledično neusahljiv vir domislic za pisanje. Kam vse te pelje radovednost in ali tvoj napredek raste sorazmerno s števili zanimanj, ki jih imaš?

Pri meni je tako – po eni strani se težko osredotočim na eno samo stvar, po drugi strani pa ravno to rad počnem.

Ko pri neki stvari pridem do zidu / omejitve, imam k sreči ob strani še ogromno drugih interesov. Težavno stvar za nekaj časa odložim in se začnem ukvarjati z nečim drugim. To mi pomaga, da se ne zaletavam v zid, rešitev pa pride spontano. Click To Tweet

Iluzija je, da se ukvarjamo z več stvarmi hkrati. Ni res. Ne glede na to, kaj počnemo, se v resnici  zavedno ukvarjamo z eno stvarjo naenkrat, v naši podzavesti pa zamisli živijo svoje življenje. 

Verjamem, da je ustvarjalnost križanje na videz nezdružljivih stvari in idej. Click To Tweet

Vzemiva za primer moj projekt “Dobro jutro, Instagram”. Tukaj je šlo za združitev treh stvari: Instagram Storyja, formata dnevnika in zabavne televizijske oddaje. Povezava treh navidez nezdružljivih stvari je ustvarila zanimivo, novo priložnost. Obenem me je kratkost IG Story formata razbremenila strahu pred video vsebino.

Iz tega projekta sem se tudi veliko naučil. Presenetilo me je dejstvo, kako blizu lahko ljudem prideš kot ustvarjalec vsebine. Ker sem se zbudil pred svojo publiko in objavil energičen video, so me gledali že navsezgodaj zjutraj – morda še preden so sploh partnerju ob sebi zaželeli dobro jutro.

#4 S svojo vsebino predstavljaš bistvo socialnih omrežij: zabava, navdih in učenje. Marsikdo se muči, da bi svojim sledilcem dal dodano vrednost, ki jo ti daješ tako spontano. Ali svoje objave in videe načrtuješ in kakšen je tvoj proces njihovega ustvarjanja?

V vseh ozirih zaradi pomanjkanja časa še nimam konsistence. A, ko se nekaj odločim, to tudi izpeljem. Zadam si merljive in dosegljive cilje – na primer, da bom 1 mesec vsak dan objavil 1 fotografijo na Instagramu ali da bom 1 teden vsak dan objavil en video. To potem tudi počnem.

Odločitev o točno določenem številu objav mi pomaga k aktivaciji. Če sem se že odločil, da vsak dan nekaj objavim, se trudim, da je vsa vsebina tudi zanimiva. Click To Tweet

Faktorja zabave in navdiha prideta spontano. Priznam, zanima me komedija, obenem pa rad učim ljudi. Posledično na publiko delujem inspirativno, čeprav tega ne počnem namensko. Se pa ves čas sprašujem, kako bi lahko karkoli počnem naredil malce drugače – to se vidi že pri načinu montaže, kadrih in pristopih k snemanju. Ves čas se trudim biti boljši v malenkostih, ki so povezani s produkcijo in se učiti novih trikov.

Vsako poletje si naredim tudi nek okviren načrt vsebine, idej, ki bi jih rad uresničil. Nekatere bodo morale še počakati, da bo čas za njih, druge pa lahko začnem uresničevati takoj.

Na živce mi gre, ko ljudje postanejo kot brezplačni časopisi, kjer sta 2 strani kakovostne vsebine, 20 strani pa je reklam. Sito, čez katerega presejem vse svoje ideje je vprašanje “Ali bi mene kot gledalca ta vsebina res zanimala?” Click To Tweet

#5 Na večini tvojih objav je engagement zelo visok. Ali že vnaprej veš, katera vsebina bo bolj uspešna, ali se sproti učiš tudi sam? Imaš kakšno “skrivno formulo” za ustvarjanje vsebine, ki privablja relevantno publiko?

Ne, ne vem, katera vsebina bo uspešna in katera ne. Seveda, ko gre za zelo nevsakdanjo objavo, ki predstavlja nek odklon od moje običajne vsebine, takrat vem, da bo taka vsebina uspešna.

Moj cilj ni objavljati stvari, ki bodo uspešne, temveč zanimive, nepričakovane, še ne videne. Click To Tweet

Facebook profil dojemam bolj kot odlagališče Instagrama. Osredotočen sem namreč na Instagram in YouTube in bi mi polno udejstvovanje na tretjem kanalu predstavljalo prevelik zalogaj.

Včasih si ob snovanju objave predstavljam sebe pred dvorano ljudi, podobno kot bi stal na odru v gledališču. Recimo, da imam dobrih 2000 aktivnih sledilcev, to je že nabito polna Gallusova dvorana, pa še nekaj ljudi je ostalo zunaj. Predstavljam si, da stojim pred vsemi temi ljudmi in potem se vprašam, ali je ta objava dovolj zanimiva za njih. Tako si lažje konkretiziram dojemanje publike. 

(Če želim vse skupaj še zaostriti, si predstavljam celoten kontekst gledališke predstave. Mislim si, da je vseh teh 2000 ljudi prišlo v to namišljeno dvorano samo zato, da bi videli to bo objavo. Človeška pozornost je veliko darilo, ki ga ustvarjalec dobi 

Čeprav objave na socialnih omrežjih hitreje izzvenijo in ljudje nanje pozabijo, pri svojem ustvarjanju še vedno izhajam iz perspektive odra. Vedno poskušam na objavo pogledati iz perspektive gledalca/sledilca. Click To Tweet

#6 Obvezna sestavina večine tvojih objav je humor. Gre za načrtno potezo ali spontanost? Če se ne motim, trenutno tudi preučuješ zgradbo komedije …

Tako, kot sem se hotel naučiti žonglirati, se želim naučiti biti smešen. V gledališču in na spletu me zanima, kako lahko nekaj naredim smešno.

Čar spleta je v tem, da gre za peskovnik eksperimentiranja, kjer ni pravil in nekoga nad mano, ki bi mi govoril, kaj in kako naj naredim. Pa še odziv ljudi vidiš takoj. Click To Tweet

Pred časom sem se udeležil žonglerske konvencije, ki jo je vodil človek, ki se že 20 let poklicno ukvarja z uličnim gledališčem. Njihov prvi izziv je vzpostaviti oder oziroma pridobiti publiko. Veliko uličnih umetnikov pozornost zbuja s proizvajanjem naključnih zvokov, kot je ploskanje. Ampak, če ti uspe nasmejati ljudi v okolici, se bodo obrnili še vsi ostali. Tako boš v trenutku svojo publiko povečal iz 40 na 400.

Smeh je izredno močno povezovalno sredstvo publike. Smeh nas povezuje organsko, ne glede na lokacijo – tudi v online svetu. Click To Tweet

#7 Ena najbolj fascinantnih stvari ali bolje rečeno stranskih učinkov tvojega spletnega udejstvovanja je, da kulturo in gledališče približuješ širši ciljni publiki. Zaposleni v marketingu v katerikoli veji kulture bi se od tebe lahko ogromno naučili. Imaš kakšen nasvet, kako prodati nekaj, kar se na prvi pogled zdi, da zanima le ožje kroge ljudi (recimo kulturo)?

Ne vem, lahko bi rekel, da na spletu prodajam svoje predstave, ampak tega ne dojemam kot direktno oglaševanje, marketing. Imam na nek način ogreto publiko, ki so jim všeč podobne stvari kot meni, zato jih lahko brez zadržkov povabim na dogodek. Taka predstava je ponavadi odlična izkušnja tako za njih kot zame.

Žal je slovenski kulturni marketing na spletu zelo slab, saj se ne dotakne življenja posameznika. Tudi sredstva so neproporcionalno in neučinkovito razporejena – razmerje med zunanjim oglaševanjem in spletnim oglaševanjem je nefunkcionalno. Jaz, na drugi strani, izhajam iz osebne note, na nek način tržim sebe.

Predstavo “Naj gre vse v Pi” sem recimo ves čas oglaševal izključno po spletu. Najprej so bile polne vse študentske ponovitve v dvorani s 40 sedeži, potem pa sem imel srečo, da se je ta val prenesel še v večkrat razprodano Štihovo dvorano in gostovanja po Sloveniji.

#8 S svojimi objavami na socialnih omrežjih in ustvarjanjem videev si precej konsistenten. Imaš vnaprej določen urnik, oziroma kako ti uspe ustvariti toliko kakovostne vsebine? Kje iščeš navdih?

Ne verjamem toliko v navdih, bolj zaupam odločitvam in delu. Click To Tweet

Ko se za nekaj odločim, temu sledim in svojo obljubo sebi tudi izpolnjujem in udejstvujem. Izgovor, da nimaš časa, ni ravno resničen. Na spletu potrebuješ 10 minut do 1 ure za objavo vsebine, zato gre za hitro izvedljive cilje. Za neaktivnost na spletu je bolj kriv strah, da je naša ideja slaba, da je brezvezna. A v resnici lahko vsako idejo, ki jo dobiš, spremeniš v nekaj uporabnega.

Prepričanje, da morajo biti vsi naši izdelki umetnine, je zmotno. Zaupaj v svojo ustvarjalnost in ideje ter sledi svoji odločitvi. Ko si rečeš, da boš danes nekaj naredil, to tudi naredi, navkljub strahovom in dvomom. Click To Tweet

#9 Tvoje življenje je povezano z algoritmi. Algoritmi odločajo o sestavljanju Rubikove kocke, pomnjenju števila Pi in celo komedija ima precizno matematično strukturo. Si razvil tudi svoj “algoritem” za ustvarjanje vsebine in pisanje besedil?

Niti ne. Samo dovoljenje si dam za ustvarjanje vsebine. Pa tudi nisem prestrog do sebe. Na morju sem si zadal majhen cilj – da 1 teden vsak dan objavim 1 fotografijo. Skupaj je to torej 7 objav. Pri tretji nisem vedel, kaj spodaj napisati. Nič hudega. Svet se ne bo podrl, če ne bom nič napisal in prilepil samo emojija k sliki.

Do sebe nisem prestrog. Poskušam in se trudim, ampak ne morem vedno ustvariti vrhunske vsebine. Najboljše pri spletu je, da je v primerjavi z drugimi stvarmi, ki jih ustvarjam (recimo na televiziji in v gledališču), najbolj fleksibilen medij, ki dopušča napake in svobodo eksperimentiranja.

Splet dojemam kot eksperimentalni poligon, ne preizkus. Ne dokazujem se, ničesar ne dosegam. Samo poskušam. Samemu sebi dam dovoljenje za ustvarjanje raznovrstne vsebine, do katere pristopam lahkotno in je ne jemljem smrtno resno. Click To Tweet

Pri spletu je super, ker tudi takoj vidiš, kako se je tvoja vsebina obnesla – je ljudem všeč, ali ne. YouTube ima tudi močno analitiko, na podlagi katere takoj vidiš, kaj je publiki zanimivo in kaj ne.

#10 Še en rek se te neločjivo drži – vaja dela mojstra, če mojster dela vajo. To dokazujejo tvoji trmasti in vztrajni poskusi ter dosežki (Projekt Rekord, pomnenje števila Pi, izdelava in vožnja s kontraciklom, žongliranje, hoja po slacku, trening papagaja Naceta). Novinci v čemerkoli (predvsem pa v podjetništvu v dobi digitala) hočejo rezultate takoj – kar seveda ne gre. Kakšen nasvet bi iz svojih bogatih izkušenj s trmo in vztrajnostjo lahko dal bralcem, ki se mučijo z ustvarjanjem vsebine in pisanjem besedil za splet?

Letošnje poletje sem bil na delavnicah, kjer smo se učili komičnih sekvenc. Opazovalec misli, da so naravne, v resnici pa so koordinacijsko zelo zahtevne. So neke vrste koreografije, torej se jih moraš naučiti natančno in organsko izvajati. Cela skupina se je mučila z enim preprostim spotikom. Po določenem času nam je profesor dejal, da smo vsi videli, da je spotik možno izvesti, saj ga je naredil moški na posnetku. A, če nam ne uspeva, moramo spremeniti pristop, ubrati drugo strategijo. Ne moremo v nedogled poskušati na isti način, bolje je priti do istega rezultata po drugi poti. To je odličen nasvet in taktika za katerokoli stvar v življenju.

Imej dobro zastavljen, smiseln cilj. Bodi strog v pogledih na napredek. Če tvoj pristop ne deluje, poskusi drugače. Ni samo ene poti do končnega rezultata. Z manj truda lahko dosežeš več, ob tem pa še uživaš in ne izvajaš pritiska nad seboj. Click To Tweet

#11 Od vseh tvojih videev se mi je najbolj vtisnil v spomin tisti o manirah. V iskanju primerjav za slovensko slovnico si šel čisto izven okvirjev in ustvaril nadvse zabaven in poučen video. Zgodbo, ki si jo želel povedati, si prikazal na najbolj inovativen možen način. Kje najdeš ideje za tako razmišljanje izven okvirjev? 

Točno ta video je bil poskus učenja prehodov v spletnih posnetkih. V videu je vidno, da sem se kar precej igral s prehodi iz kadra v kader. Izbrana vsebina pa je nastala kot nekaj, kar mi leži na duši. Torej sta se spet dve stvari združili v eno in nastal je video. Padec nivoja komunikacije na spletu me zelo jezi, prehodi v videih pa me zanimajo.

Video z naslovom MANIRE si oglej tukaj:

Spremljajte Nika na socialnih omrežjih in četudi ne zahajate pogosto v gledališče, pojdite gledat njegovo avtorsko predstavo “Naj gre vse v Pi”. Septembra Nik spet podira svetovni rekord v številu sestavljen Rubikovih kock pod vodo na dah. Njegov cilj je podreti neuraden rekord, kar znese 10 kock!

YouTube:

https://www.youtube.com/nikskrlec

Instagram:

https://www.instagram.com/nikskrlec/

Facebook:

https://www.facebook.com/nikskrlec

Sodeluj pri ustvarjanju bloga

O katerih temah želiš izvedeti in prebirati več? Kateri deli spletnega nastopa ti povzročajo največ sivih las? So to objave na družbenih omrežjih, nove ideje, mailingi, prodajne strani, produktne strani, blogi, ... Zaupaj mi, o kateri temi želiš izvedeti več in potrudila se bom, da o tej temi napišem nov blog.

Napiši svoje želje

O kateri temi si želiš izvedeti več? Svoje želje in ideje mi napiši v mailu.
Pošlji mail z željami

Si se iz zapisa naučil/a česa novega?

Uporabi novo znanje v praksi & deli ta zapis s tistimi, ki jim bo blog prav tako koristil. Učinkovito tipkanje ti želim.

Share on facebook
Deli na Facebook
Share on twitter
Deli na Twitter
Share on linkedin
Deli na LinkedIn
Share on email
Pošlji po mailu

Komentiraj:

Brezplačno do seksi enovičk

spoznaj 11 trikov za pisanje hudo dobrih emailov

Ta spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo spletne strani se strinjate s piškotki.

[]