Intervju: Mateja Delakorda, novinarka & kulinarična piska

Mateja Delakorda, urednica Delovega portala Odprta kuhinja, novinarka in kulinarična piska, ki piše tako slastno, da bi njene zapise skorajda zamešali za hrano.

Kako pogosto imate možnost prebirati intervjuje z novinarji in profesionalnimi pisci? Ne ravno vsak dan. Tokrat sem Matejo postavila v obratno vlogo, kot jo sicer zavzema običajno – namesto da bi spraševala ona, je med sladkanjem z macaronsi odgovarjala na moja vprašanja.

V stik z njenim delom ste gotovo že mnogokrat prišli, pa morda še veste ne. Napnite torej možgančke in preberite intervju z vrhunsko kulinarično pisko, ki vam bo razkrila kako ljubezen, umetnost in prodajo združiti v spletno pisanje.

Mateja skupaj s soustvarjalko Kristino piše tudi blog Zgodbe na krožniku, kamor se lahko zatečete po kreativni navdih – tako vizualni, kot besedilni.

Uživajte v branju!

#1 Pogovor bom začela na mestu, ki morda ni ravno najbolj običajno za začetek. A ne morem mimo tvoje “o meni” strani na blogu Zgodbe na krožniku. To je namreč stran, ki večini ljudi dela največ težav, za njeno pripravo pa najraje uporabijo kar neko ustaljeno predlogo. A tvoja “o meni” stran je drugačna, inovativna, preseneti bralca in izraža tvoj (oziroma vajin) umetniški duh. Kako si prišla na idejo tovrstnega opisa sebe in od kod ti pestrost izbranih besed? Si jih načrtno iskala?

Bolj se ne bi mogla strinjati. Stran “o meni” je res tisti kos dela, ki si ga pustimo za na koncu. Prej že vse naredimo in napišemo, potem pa se običajno z zoprnim občutkom, ker nas čaka še končna nadloga, spravimo k pisanju svoje predstavitve.

V kontekstu bloga vse poteka malce drugače kot pri poslovnih straneh. Blog je osebnostni projekt in njegov namen so osebni zapisi. Nekdo, ki nima niti malo žilice, da preda sporočilo prek sebe, se bloganja verjetno niti ne loti.

Prav tvoja predstavitev je točka strani, kjer se pokaže, da je tvoje početje in sporočilo resnično, da izhaja iz tebe. To je točka za iskrenost in ne za “fejkanje”. Click To Tweet

V resnici za pripravo dobre strani “o meni” ni potrebnega veliko. Zavedati se moraš svojih prednosti in jih pravilno izpostaviti. Fotograf se bo bolje predstavil s svojimi odbitimi avtoportreti, ob katerih ne bo potrebno izgubljati besed.

Midve s Kristino, s katero soustvarjava blog “Zgodbe na krožniku” sva s takšnim opisom našli skupno pot. Kristina je namreč grafična oblikovalka in se je vajena drugače izražati, zato je prišla na plan z idejo opisa, ki je njej bližje. Ona preprosto ne piše besed, temveč jih pove v podobah. Jaz pa imam precej kameleonskih sposobnosti, ko gre za pisanje – nenazadnje je to moj kruh, prav tako pa mi je bilo popolnoma jasno, da si boljšega opisa ne bi mogle omisliti.

Preden nadaljujeva, dodajam izsek tvojega opisa z bloga, da bodo bralci vedeli, o čem teče beseda: “… In manj je več. Manj vsega, da je več prostora. Tudi v glavi. Majhni kotički z butičnimi izdelki. Tem se težje uprem. Izdelek mora imeti zgodbo. Mora imeti obraz. Ki te lahko pogleda v oči. Z občutkom za trajnost in okolje. Vedno bolj. Zeleno. Kuhanje. To so moji trenutki. Zvok sekljanja. Cvrčanje olja. Vonjave iz pečice. Na mizi pa cvetlice. Tako preprosto je to. Ob skodelici svetlo pražene kave. Ali ob kozarčku živega vina. S tabo.”

Preprosto in kompleksno obenem. To so besede z močnim učinkom. Poskusite še sami in se opišite z besedami. Ne s stavki. Ko vam bo steklo, se ne boste mogli ustaviti, hkrati pa boste opravili dobro samorefleksijo, kdo ste ali česa si želite. Pri takšnem procesu pisanja ne izbiraš besed. Te pridejo kar same.

Najslabše, kar lahko storiš je, da stran “o meni” začneš pisati kot življenjepis, v katerem se hvalisaš s svojimi dosežki. Click To Tweet

Verjamem, da če nekaj prodajaš oziroma si razvil lasten produkt, to počneš zaradi sebe in iz sebe. Sam točno veš, zakaj si produkt ustvaril, kaj ti pomeni in kakšne so njegove posebnosti. Zato menim, da moraš tudi pri pisanju strani s svojo predstavitvijo izhajati iz sebe.

Predstavi se čim bolj preprosto in iskreno. Povej zgodbo o svojem produktu in zakaj, kako si sploh prišel do ideje, da si ga ustvaril. Predstavi se skozi tisto, kar delaš. Click To Tweet

Vsak ima svojo zgodbo, svoje posebnosti in skrivnosti. In ravno te najbolj pritegnejo. Ni treba, da na dolgo in široko razpravljate o življenjskih zgodbah, lahko zapišete situacijsko prigodo. S tem naredite veliko več kot s pisanjem alinej o svojih dosežkih.

#2 V življenju se vse vrti okrog hrane. No, še okoli česa, ampak velik del tega je hrana. Ne preseneča torej, da se tudi “food blogerji” širijo kot gobe po dežju. V poplavi vsebin in ljudi, ki jih bralec lahko spremlja, moraš izstopati, sicer ostaneš neopažen. Kako si ti našla svojo specifiko? Po čem te bralec lahko loči od drugih kulinaričnih piscev in ali meniš, da si mora bloger začrtati jasno smer, preden se loti ustvarjanja vsebine?

Pred sedmimi leti, ko sem se prvič lotila bloga, nisem prav nič razmišljala in načrtovala. Pa sem vseeno tukaj, kjer sem. Blog je bil moja odskočna deska za novinarsko kariero v kulinariki. Šlo je samo za dejstvo, da sem začela. Da sem se pokazala. Res je bilo nekoliko drugače, ker sem pisala zgodbe, opravila kakšen intervju, ni bilo poudarka na receptih, tako kot pri večini.

Potem je prišla najlepša kulinarična revija Radegunda, ki je dobila ime po zavetnici kuharic. Ustvarjale smo jo Kristina Smodila, Polona Klančnik, Tamara Pevec in jaz. Žal zanjo ni bil pravi čas, da bi preživela. Mogoče v Sloveniji tudi še nekaj časa ne bo dovolj publike, ki bi bila pripravljena za revijo na visokem nivoju plačati kakšen evro več. No, je pa ta revija odprla karierna vrata vsem nam, meni v medijsko hišo Delo, prav tako ostalim dekletom, ki so poslovno zelo uspešne. A blog seveda ostaja. Od lani povsem drugačen, saj to nisem več samo jaz, temveč je kot enakovredna ustvarjalka k projektu pristopila Kristina Smodila.

Velika razlika, ki jo je zapaziti med večino food bloggerjev in najinim blogom Zgodbe na krožniku je, da so ostali zvečine orientirani na recepte. Zgodbe na krožniku pa je lifestyle kulinarični blog, ki na kulinariko gleda z več aspektov.

Kulinarika ni samo kuhanje, je kultura, je dediščina, dizajn krožnika in pogrinjka, potovanja, raziskovanja. Click To Tweet

S Kristino se fokusirava tudi na obiske lepih kulinaričnih destinacij. Tako nastajajo prispevki skupaj z revijo Odprta kuhinja, saj vsak mesec obiščeva nek zanimiv kulinarični kraj in o njem piševa.

Čeprav blog obstoja že dolgih sedem let, pa je v zadnjem letu dobil popolnoma novo podobo. Odkar ga s Kristino ustvarjava s skupnimi močmi, ima novo svežino in perspektivo. Odstranili sva vse stare prispevke in začeli praktično od začetka, s tem pa nadgradili moje predhodno udejstvovanje. Sva dve tehntnici, ki v kulinariki najdeta ravnovesje. Verjamem, da sva skupaj boljši kot vsaka zase in da združno ustvarjava čudovite stvari. 

Po drugi strani pa dejstvo, da spet začneš od začetka, prinaša svoje izzive. Tako se še malce loviva in verjamem, da bo čez eno leto blog veliko bolj fokusiran, saj bova bolje poznali svojo ciljno publiko. A dejstvo je, da najini zapisi nikoli ne bodo za množice, saj ustvarjava bolj butično vsebino. Vsak zapis temelji na zgodbi in ničesar ne objaviva samo zato, da objaviva. Za bralce si želiva ljudi, ki so nama na nek način podobni, saj lahko tako ohranjava sebe in namen vsebine.

Romantična je ideja o ustvarjanju iz čistega užitka. Taka percepcija je malo “za luno”, če želite ustvariti kaj več. Najin blog je v resnici portfolio, ki prikazuje, kaj vse znava in zmoreva narediti. Click To Tweet

Najin cilj ni zgolj bloganje, temveč tudi pridobivanje produkcijskih projektov. Ne hodiva v klasični blogerski smeri, temveč ponujava izvedbo storitev, kot so razvijanje receptov, stiliranje in fotografiranje hrane ter tekstopisje. 

#3 Si novinarka in blogerka – torej s pisanjem služiš kruh in hraniš dušo. Iz izkušenj zagotovo veš, kaj je ljudem pomembno, ko pride do pisane besede. Lahko našteješ nekaj ključnih elementov dobre vsebine, ki privablja bralce?

V kontekstu pripovedovanja zgodb, ki meji na leposlovje oziroma, če živiš od pisanja je jasna ena stvar – za pisanje moraš biti rojen. Težko se je tega naučiti. Gre za žilico, ki jo imaš ali pa je nimaš. Če nimaš talenta, se boš težko priučil pisanja do te mere, da bi tvoje delo mejilo na umetnost.

A v današnjem svetu elektronskih medijev se včasih zazdi, da talent več potreben. Da lepo napisan tekst nima več tolikšne teže, kot jo ima v tiskanem mediju. Resnično gre za dva različna svetova, ko govorimo o tiskanem mediju in spletu. Jaz sem študirala novinarstvo, ko v kurikulumu praktično ni bilo niti malo poudarka na spletnem novinarstvu.

Vajena sem bila zgodb. Dolgih stavkov. Poetičnih naslovov. A kaj se zgodi, ko vso to poetiko preneseš na splet? Izpuhti. Click To Tweet

Pomislite – kaj počnete, ko googlate? Iščete zgodbe ali praktične informacije? Naslova, ki vam v sekundi ne reši nekega problema, ki ga imate, ne vzbudi dvoma ali radovednosti, sploh ne zaznate. In v kulinariki je točno tako in prav nič drugače.

Tega ne čutim na vodi, kot se včasih pošalimo, ko gre za vprašanje poznavanja bralcev. To mi sporočajo oni z vsakim klikom, ki mi ga beleži metrika. Neprestano sem priklopljena na Google analytics in spremljam, kaj se dogaja in večinoma lahko napovem, kaj bo šlo za med, kaj pa ne.

Slovenci na spletu ne iščejo visoke kulinarike, zanima jih predvsem tista polnjena paprika in boranja, ki jo poleti tako radi kuhajo. Pa čeprav jo imajo na meniju že skoraj vsak dan, bodo na ta recept vedno kliknili. In to množično. Click To Tweet

Vedno bodo kliknili tudi, ko jim poveš, da nekje počnejo napake, da lahko nekaj izboljšajo … Sicer pa ima marsikatera vsebina, tudi težja, velik potencial, če jo zapelješ zelo preprosto in izpostaviš problem, potrebo. Vse to pa je dobra vsebina, če za naslovom sledi oprijemljiv tekst, če naslov ne ostane prazen, temveč zadosti obljubi, s katero je premamil bralca. 

Osebno (če izključim ključni besedi kulinarika in splet) mi je najpomembnejša sestavina dobre vsebine dobra zgodba, ki je zanimivo, koherentno in jasno napisana, ki mi da nek nov navdih ali novo vedenje. Po branju katere se počutim malce bogatejša.

Sama prodajam osebno, doživeto vsebino, a kot novinarka moram paziti tudi, da ne delam reklame o izdelku, o katerem pišem. Za razliko od večine blogerjev imamo novinarji namreč nekoliko drugačen pristop k pisanju in tudi drugačna pravila – kaj je dovoljeno in kaj ne.

#4 Če ne iz radovednosti, pa po službeni dolžnosti spremljaš dogajanje na spletu, ki se tako ali drugače dotika kulture prehranjevanja. Kaj se ti zdi največja pomanjkljivost ali napaka, ki jo posamezniki in podjetja delajo, ko pišejo vsebino za splet – pa najsi gre za objave na socialnih omrežjih, članke ali vsebino na spletnih straneh?

Mislim, da se večina vedno bolj zaveda pomena vsebine in je pri tem tudi vedno bolj kreativna. Sploh mlade blagovne znamke to zares obvladajo in skupaj z grafično podobo ustvarjajo čudovite zgodbe.

Še največjo težavo imajo restavracije, ki večinoma res ne znajo komunicirati svoje blagovne znamke, imajo slabe spletne strani, med katerimi se marsikatera sploh ne odziva za mobilne različice. Imajo največ “materiala” in največ znanja, pa ga (tudi zaradi časovne prepreke) nekako ne prelijejo na dober družbeni kanal.

Mogoče se pri nas še vedno premalo zavedamo, da vsega žal ne moremo narediti sami. Da je treba določene stvari prepustiti strokovnjakom. In jih za to tudi plačati. Click To Tweet

#5 Na blogu, ki ga ustvarjata skupaj s Kristino, imata 5 jasno opredeljenih skupin vsebine. Enako pomembna kot je dobra beseda (ali hrana 🙂 ) je tudi strukturiranost in selekcija. Kako se odločiš, katere tematike in zapisi bodo našli svoje mesto na tvojem blogu in kateri ne? Se obračaš k svoji skupnosti in njihovim željam ali slediš trenutnemu navdihu?

Blog je bil sicer že primerno zasidran, a se, odkar je to najina skupna pot s Kristino, dobesedno postavlja vse od začetka. No, tukaj pa še nisva priklopljeni na Google Analytics.

Blog je pravzaprav najin portfolio, na katerem pokaževa, kaj počneva in kaj znava. Za nama je namreč ogromno projektov, saj za naročnike ustvarjava recepte, grafično podobo, stiliranje hrane, napiševa tekst …

Imava velike ambicije in vedno bolj načrtno postavljava tudi vsebine. A pogoj je, da slediva svojim željam in delava stvari, ki izražajo naju. Le tako lahko odlično opraviva nalogo. Le tako sva nepremagljivi.

Zvestoba sebi je edini način, da si izoblikuješ publiko, ki ti ustreza. Click To Tweet

Že zdaj sva vpeti v dva mednarodna projekta, zato je le še vprašanje časa, kdaj bo blog postal dvojezičen. Zavedava se, da najino pisanje nikoli ne bo zanimivo širšim množicam, temveč točno določeni skupini ljudi, ki imajo radi estetiko, si radi kaj privoščijo, za obisk restavracije včasih odštejejo tudi kakšen evro več, radi potujejo, so nori na butične trgovinice s hrano in kuhinjsko opremo … Najin bralec nama je pravzaprav zelo podoben.

#6 Še težje kot je izbrati prave tematike za blog je verjetno narediti načrt tematik za medijsko hišo – v tvojem primeru za spletno stran revije Odprta Kuhinja, ki v tiskani izdaja izhaja kot priloga Dela. Navzven je to enotna znamka, ki mora funkcionirati na spletu in v tisku. Tam ni popravnih izpitov, saj je od kakovosti vsebine odvisno ali se bo revija prodajala ali ne. Kako načrtuješ članke in celotno izvedbo priprave besedil za Odprto Kuhinjo?

Med tiskano revijo in spletnim portalom seveda obstaja kar nekaj razlik, čeprav morata delovati čim bolj sinhrono. Idealno je, če je na spletu več praktičnih informacij in video vsebine ter da je v proces ustvarjanja vpletenih več drugih avtorjev kot v tisku.

V kulinariki je ključen in najpomembnejši faktor sezona. Vse se vrti okoli sezonskih sestavin. Proces načrtovanja vsebine zahteva od tebe, da razmišljaš o dogajanju, aktualnih dogodkih, o ljudeh, zanimivih destinacijah, trendih. Po dveh letih že točno veš, kaj moraš objaviti kateri mesec leta, kaj je tisto, kar ljudje iščejo. In pri tem seveda ne smeš pozabiti na analitiko.

Analiza je enako pomembne del procesa, kot kreiranje nove vsebine. Nujno je, da vsake toliko narediš podrobno analizo preteklih obdobij in na podlagi rezultatov načrtuješ izboljšave in na novo nastaviš svoj kompas.

Retrospektivno gledano proces načrtovanja vsebine poteka tako nekako: Če si pred letom dni pisal zgodbo o najboljših krofih v restavraciji, boš letos pisal, kako jih naredi gospodinja. Vedno se vrtimo okoli enih in istih tem, saj ljudje vedno iščejo iste stvar. Vsebine ne smemo prepuščati naključju ali delati samo po občutku. 

Glede načrtovanja vsebine za tiskan medij pa nisem pravi naslov, saj je Karina Cunder Reščič urednica tiskane izdaje Odprte Kuhinje.

#7 Če se ne motim, vodiš tudi več profilov na socialnih omrežjih – Mateja Delakroda, Zgodbe na krožniku in Odprta Kuhinja. Toliko dela marsikomu predstavlja hud izziv. Kako se organiziraš pri tolikšni pestrosti vsebin? Jo recikliraš, si pripravljaš načrte?

Iskreno povedano, imam pri vseh teh profilih kar velik problem. Besedo upravljanje si zasluži le Facebook stran Odprta kuhinja, na kateri smo zares konsistentni, objavimo več vsebin dnevno in celoten nastop tudi načrtujemo. Podobnega pristopa bo kmalu deležen še Instagram profil.

Reciklaže vsebin je zelo malo, skoraj nič. Smo namreč medij osrednje slovenske medijske hiše, ki mora biti sposoben ustvariti določeno število vsebin na dan. Od nas se torej pričakuje kaj več kot le reciklaža.

Osebnih profilov nimam prav nič načrtovanih, je pa res, da jih pogosto uporabim za širjenje “službene vsebine”. Delo novinarke je najpomembnejši del mojega življenja. Še dopust imam običajno načrtovan tako, da lahko del doživetij pretopim v novo vsebino, bodisi na Odprti Kuhinji ali na blogu.

Moram se pohvaliti, da sem ponosna na Instagram profil najinega bloga Zgodbe na krožniku, ki postaja prava paša za oči. Vidi se, da ga delava dve osebi, zelo načrtovano in strukturirano. Uf, verjemite, ni lahko. Včasih sva tako žalostni, imava občutek, da objavljava v prazno. Sva še zelo na začetku, a počasi se daleč pride. Ja, ta del mi ni prav nič v veselje.

Družbena omrežja so garanje, tukaj ni nobene romantike. Klanjam se vsem, ki jim je uspelo ustvariti dobre in množično obiskane profile. Click To Tweet

Pri podajanju vsebin na spletu je potrebnega veliko “tehničnega” znanja, spremljanja in razumevanja statistike, poznavanja orodja in zavedanja pomena algoritma. Lahko objaviš najlepšo fotografijo na spletu, a če ji boš dodal napačen tekst in jo objavil ob neprimernem času, iz tega ne bo nič. Ni lahko. Tudi sama se še učim.

Ljudje se morajo zavedati, da družbena omrežja niso samo podaljšek posla. So še en medij, še en kanal, ki ga moraš od začetka zasnovati in izpeljati. Niso le kanal za pridobivanje bralcev in klikov, temveč so namenjena deljenju dodane vrednosti. Click To Tweet

Na Odprti Kuhinji imamo tudi Facebook skupino – Odprta kuhinja: Kaj za kosilo? Ljudje v njej vedno bolj objavljajo svoje fotografije, kaj so jedli tisti dan za kosilo in si izmenjujejo recepte.

#8 V vsem tvojem delu je zaznati visoko raven kreative. Ne pišeš tja v tri dni, bralcu vedno ponudiš vrednost. Kako izgleda tvoj kreativni proces in kako ti uspe vedno znova ustvarjati dobro vsebino?

Temu se reče metuljčki v trebuhu. Nekateri jih iščejo predvsem v partnerskih odnosih, jaz pa jih moram čutiti pri delu. To je vzvod vse moje kreative. Resnično imam to srečo, da počnem, kar me neznansko osrečuje, zato lahko tudi delujem na tak način in iščem kemijo v delu.

Ko se mi pokaže možnost za novo zgodbo, ko se odprejo vrata za nov projekt, glava že dela in ustvarja podobe. Bolj kot metuljčki krilijo v trebuhu, bolj mi dogaja v možganih. Click To Tweet

Tega ne morem pretirano racionalno opisati ali podati recepta. Tako pač je. Ampak, da bom iskrena: včasih se tudi ustavi. Sploh, ko moram sproducirati in poklikati vse potrebno za splet na dnevni ravni, kar včasih prav res ni niti malo kreativno delo, zraven pa napisati zgodbo, ki jo imam že kakšnih 14 dni na diktafonu. Takrat si ne želite biti v moji bližini.

Kako si pomagam? Z meniško celico. Doma vedno pišem v osami in v zelo mračnem prostoru. Velikokrat moram tudi izklopiti vse elektronske naprave. Click To Tweet

#9 Ne vem ali bi to poimenovala sreča, naključje ali zdrava poslovna odločitev – a pri svojem delu nisi sama. Obkrožena si s strokovnjaki, med katerimi zagotovo najbolj v oko pade fotografinja Sonja (Odprta Kuhinja). Kako pomembno se ti zdi, da vsebino in spletno prisotnost ustvarja več ljudi? Kateri posamezniki oziroma kadri v moderni ekipi ne bi smeli manjkati in ali je strošek sorazmeren z učinkom?

Sem timski igralec, ki najbolje funkcionira v sodelovanju z ljudmi na isti valovni dolžini.

Težko sodelujem z nekom, ki ima zelo drugačne poglede na stvari. Raje sodelujem s podobnimi ljudmi. Si jih pa nikoli ne izberem načrtno. So ljudje, ki so prišli v moje življenje, s katerimi smo se začutili in začeli sodelovati. Gre za intuicijo, ki ji slediš na svoji poti. Tukaj preračunljivost in načrtovanje odpadeta.

Vedno delam po principu sodelovanja, odprta sem za nove ljudi. Ljudje so tisti, ki mi dajejo navdih in zaradi katerih marsikaj tudi speljem. Vse, kar počnem, ni samo moje delo, nisem samo jaz, gre za sodelovanje z nekom.

Članek je lepši zaradi dobre fotografije osebe, ki je razumela kaj želim ustvariti v besedilu in je ujela trenutke, brez da bi jaz rekla, kako mora končni izdelek izgledati. Tukaj Sonje ne prekosi nihče. Pri timskem delu je zelo pomembna empatija, s pomočjo katere ustvariš odnos s človekom na drugi strani.

Pri pisanju moraš ego pustiti ob strani. Tukaj nisi pomemben ti, osredotočiti se moraš na dobre lastnosti tematike oziroma tistega, o komer pišeš.  Click To Tweet

#10 Sodeluješ tudi z naročniki, kjer prevzameš vlogo izvajalke / blogerke. Ne bom govorila o influencer sceni, čeprav je ta termin verjetno najlažje razumljiv milenijcem. Kaj bi svetovala posameznikom na eni strani in podjetjem na drugi, ko se odločajo za sodelovanje, katerega cilj je priprava vsebine za socialna omrežja? Meja med vsiljeno reklamo in pristnim veseljem pri ustvarjanju je namreč zelo tanka.

Izbirajte ljudi z enakim vrednostnim sistemom in življenjskim stilom, kot ga pripoveduje izdelek. Vsi iščemo osebno noto, pristno zgodbo. In le kdo bo znal zgodbo povedati bolje kot človek, ki ima z izdelkom osebno izkušnjo in se zna poistovetiti… Click To Tweet

Sama nimam influencerskih projektov. Delam namreč na produkciji za naročnike. Če bi bila v njihovih čevljih, bi bila zelo pozorna, da izberem osebo, ki res lahko stoji za mojim izdelkom. Ne gre samo za pozitivno oceno, gre za mnogo več. V prvi vrsti je pomemben vrednostni sistem, ki si jih morata naročnik in izvajalec deliti.

#11 Najdeš stične točke med prodajnim jezikom in pripovedovalnim, bolj artističnim slogom pisanja? Zmota je namreč, da lepe stvari ne potrebujejo dodatne promocije. Kako ti razumeš marketing v kontekstu kulinaričnega bloga in kako se ga lotevaš?

Včasih sem dajala prednosti lepim fotografijam, ki same zase pripovedujejo zgodbo. Zdaj pa vem, da moram pod vsako, še tako lepo podobo napisati nekaj osebnega, podati izkušnjo in zapeljati bralca v prebiranje.

S Kristino še nimava dovolj velike baze sledilcev, da bi lahko jasno ocenila, katera vsebina jih bolj privlači. So pa zato na profilih Odprte kuhinje ljudje precej odzivni, radi komentirajo in se vključujejo v vsebino, ki jim je ponujena.

Facebook stran Odprte kuhinje ima ogromen doseg, a to še ne pomeni, da spimo na lovorikah. Zdaj bo spet čas za spremembo načina objavljanja. Ne moreš namreč ves čas objavljati po istem kopitu, slediti moraš priporočilom platforme – Facebooka v tem primeru. Na koncu še vedno velja, da je vsebina kraljica.

Na spletu leposlovno pisanje ne pride v poštev. Vsi iščemo praktične informacije, ne toliko umetniškega pisanja. Pomembni sta tudi prvoosebnost (ne nagovarjajte množice) in zbujanje radovednosti.

Vabljeni, da Matejo in njeno delo raziskujete tudi na socialnih omrežjih.

Blog:

https://zgodbenakrozniku.si

Instagram Mateja Delakorda:

Mateja Delakorda

Facebook Zgodbe na krožniku:

Zgodbe na krožniku

Instagram Zgodbe na krožniku:

Story on a plate

Odprta kuhinja:

Spletna stran

Facebook

Instagram

Sodelujte pri ustvarjanju bloga

O katerih temah želite izvedeti in prebirati več? Kateri deli vašega spletnega nastopa vam povzročajo največ sivih las? So to objave na socialnih omrežjih, nove ideje, mailingi, prodajne strani, produktne strani, blogi, ... Zaupajte mi, o kateri temi želite izvedeti več in potrudila se bom, da o tej temi napišem nov blog.

Napišite svoje želje

O kateri temi si želite izvedeti več? Svoje želje in ideje mi napišite v mailu.
Pošlji mail z željami

Ste se iz zapisa naučili česa novega?

Uporabite novo znanje v praksi & delite ta zapis s tistimi, ki jim bo blog prav tako koristil. Učinkovito tipkanje vam želim.

Share on facebook
Deli na Facebook
Share on twitter
Deli na Twitter
Share on linkedin
Deli na LinkedIn
Share on email
Pošlji po mailu

Komentiraj:

Brezplačno

11 trikov za pisanje hudo dobrih e-novičk

Ta spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo spletne strani se strinjate s piškotki.